Na fotografiji: Dijaki sodelujejo pri predstavitvi programa klasične gimnazije na informativnem dnevu
Sem učiteljica latinščine na Gimnaziji Poljane. Zato me starši na informativnem dnevu velikokrat sprašujejo: »V čem se pravzaprav loči klasični program od splošnega?« Ve se že, da je nekdaj klasična gimnazija slovela po težki latinščini in grščini; da je bila to usmeritev, ki se je je držal pridih odličnosti; da so mnogi slovenski intelektualci izhajali iz tega programa in se vedno v spominih na svojo akademsko pot vračali prav k temu programu kot izhodišču in temelju svojih akademskih začetkov. Ampak: »Kakšen je ta program danes, ali je še za današnji čas? Zakaj ga naj dijak izbere?« Tako sprašujejo.
Povem jim, da je današnji klasičen program, kljub nekaj desetletni prekinitvi, pravi in edini dostojen naslednik nekdanjega klasičnega programa. Z latinščino kot nosilnim predmetom, poudarjeno zgodovino in filozofijo se na naši šoli oblikujejo generacije klasikov, ki spoštujejo tradicijo, a jo znajo uporabiti v sedanjosti; ki se jim v tem programu ostri čut za literaturo, zgodovino, umetnost; ki se jim ob latinščini in dveh ali celo treh tujih jezikih razpira širše razumevanje za jezikovne fenomene; ki jim latinščina odpira pot v preteklost, da se bodo bolje znašli v sedanjosti in prihodnosti. Vsako leto zapustita šolo dva razreda klasikov, teh, ki so nosilci klasične tradicije in ki jo bodo aktivno vpeli v sedanjost. Koliko to pomeni!
In latinščina? Ni lahek jezik. Prebiti se je treba čez nepravilne glagole, neznane besede, slovenščini tuje slovnične strukture, čez dolge periode, ki jim kar ni konca. In potem so tu prevodi: glave dijakov v klopi se staknejo v reševanju in iskanju prave rešitve; čez klopi je tu in tam navrženo vprašanje: »Kaj že pomeni ta beseda?« in odgovor že završi z vseh strani. In nato: občutek zmagoslavja, ki prevzame dijake, ko iz strašečega besedila izvijejo pravi smisel! Latinščina je šola plodne ponižnosti in ravno takšne samozavesti.
Pa tudi sicer: latinščina nikakor ni zaprašen ali mrtev jezik. Živi na vsakem koraku, v našem maternem jeziku, v tujih jezikih, v pregovorih, v pravnih izrekih, v medicinskem in drugem strokovnem izrazoslovju. Njena slovnična struktura je paradigma vseh jezikovnih ogrodij, njen red in urejenost nudita oazo pred spremenljivostjo in neujemljivostjo gibkih živih jezikov. Grško-rimske mitološke zgodbe živijo še danes na vsakem koraku in nas vabijo s svojo nedoumljivo globino, grška in rimska civilizacija pa sta temelj mnogoterim pojavom, ki jih živimo tukaj in zdaj. V oddaljeni svet antike, kjer so vsa izhodišča in vse niti, vstopamo lahko le z latinščino, da tako spoznavamo bolje nas same … in da vnovič najdemo sami sebe.
In še: razredi klasikov se oblikujejo kot vsi razredi, malo po smislu, malo pa tudi po naključju. Toda vedno postanejo posebni, klasični. Rada sem njihova učiteljica.
Nataša Homar, profesorica latinščine in stare grščine, koordinatorica projekta Prenova klasične gimnazije
Predstavitev programa klasične gimnazije si lahko ogledate tukaj:
https://www.gimnazija-poljane.com/sl/klasicna-gimnazija/
Še nekaj fotografij:
