Trije šolski naravoslovni predmeti, biologija, fizika in kemija lahko ˝mirno živijo˝ vsak v svoji učilnici, vsak s svojimi vsebinami in načinom dela, neodvisno drug od drugega. Seveda pa so vsebine in zakonitosti, ki jih proučujejo te znanosti, v vsakdanjem življenju medsebojno tako vsebinsko kot procesno močno povezane.
Tudi v strokovni javnosti se vse bolj poudarja pojem naravoslovne pismenosti. Pojem naravoslovna pismenost zajema posameznikovo naravoslovno znanje, naravoslovne spretnosti oz. veščine in njegov odnos do naravoslovja (NA-MA poti, razvojni tim za naravoslovno pismenost, dec. 2017). In le-to lahko razvijamo le s sodelovalnim delom učiteljev.
Na Gimnaziji Poljane že vrsto let učitelji naravoslovnih predmetov iščemo možnosti za medpredmetno in medsebojno sodelovanje in možnosti celostnega učenja določenih naravoslovnih vsebin. Razvili in optimizirali smo različne dejavnosti.
Eno od teh dejavnosti izvajamo že vrsto let. To je pouk izven učilnic za dijake 1. letnikov. V letih se je ob ohranjeni ideji pouk izven učilnic spreminjal tako vsebinsko kot organizacijsko, izvajali smo ga v okviru projektnega dne, zadnji dve leti kot samostojen naravoslovni dan v mesecu juniju.
Dejavnost ima naslov Vpliv abiotskih dejavnikov na biotsko pestrost vodotoka. Tako dijaki v skupinah določijo abiotske dejavnike, ki lahko vplivajo na prisotnost živali in rastlin v vodotoku.
Pri fiziki dijaki z eksperimentalnim delom določajo hitrost vodnega toka, določijo prečni prerez struge, izračunajo njegovo površino in volumski ter masni pretok vode.
Pri kemiji se dijaki spoznajo s kakovostnimi razredi, v katere razvrščamo slovenske vodotoke glede na kemijske parametre. Dijaki izvedejo kemijsko analizo vode – izmerijo temperaturo vode in z dokaznimi reakcijami analizne kemije določijo vsebnost kisika v vodi, kislost oz. bazičnost vode (pH) in ione, ki lahko pomenijo določeno vrsto onesnaženja. Na osnovi meritev umestijo vodotok v določen kakovostni razred in ugotavljajo možne vzroke za prisotnost določenih snovi.
Pri biologiji v vodotoku poiščejo prisotne živali in rastline. Z opazovanjem živali, ki so jih našli v vodotoku, in poznavanjem zgradbe njihovega telesa ugotavljajo povezave med fizikalnimi lastnostmi vodotoka in prilagoditvami živali na življenje v vodi. Vrste in število živali pa povežejo tudi s prisotnostjo kemijskih spojin v vodi.
Dijaki raziščejo tudi okolico vodotoka, travnik in gozd.
V zaključni diskusiji z dijaki povežemo rezultate opazovanj in meritev in ugotovimo, kako fizikalni in kemijski dejavniki vplivajo na biotsko pestrost potoka. Polega tega v diskusiji temo nadgradimo s pomenom vode za naše življenje in sociološkimi vidiki porazdelitve vode v svetu ter kaj to pomeni za našo prihodnost.
Pojmi znanje, spretnosti in odnos se pri danem načinu izvedbe odlično povezujejo. Delo zunaj šole ustvari okolje za raziskovalno učenje, ki je močan motivacijski faktor in v katerem dijaki zaradi samostojnega dela in aktivnosti pri pridobivanju novih spoznanj bolje obvladajo učne vsebine in dosežejo boljše razumevanje osnovnih pojmov.
Dijaki pri takem načinu dela utrjujejo sposobnost dela v skupini. Posamezniki so soodgovorni za rezultat skupine, saj si podatke izmenjajo. Vsaka njihova meritev je pomembna za skupino kot tako. Tako se pri delu tudi medsebojno spodbujajo.
Vsako leto evalvacija pokaže, da so dijaki s takim načinom dela zadovoljni. In naravoslovci verjamemo, da s takim načinom dela pri dijakih razvijamo naravoslovno pismenost.
Besedilo in fotografije Tanja Cvirn Pavlin, prof. kemije